O nakitu

Za izdelavo dragocenega nakita se že tisočletja uporabljajo plemenite kovine, kot so Zlato, Srebro in Platina ter v zadnjem času tudi Rodij in Paladij. PLEMENITE se imenujejo te kovine zaradi svojih posebnih lastnosti, da na zraku ne oksidirajo, se dajo zloščiti do izredno visokega sijaja in se ne raztapljajo v večini znanih kislin. Zaradi teh edinstvenih lastnosti tudi ohranjajo svojo vrednost in se lahko uporabljajo v monetarne namene. Zato je v večini držav promet s plemenitimi kovinami tudi zakonsko reguliran.

V Sloveniji je promet z izdelki iz plemenitih kovin reguliran z Zakonom o izdelkih iz plemenitih kovin. Izdelki smejo v promet samo, če ustrezajo predpisanim tehničnim zahtevam in če so preizkušeni in označeni v skladu s tem zakonom.

 

Čiste plemenite kovine so za izdelavo nakita premehke. Da pridobijo primerne trdnostne - mehanske lastnosti in barvo se zato mešajo z drugimi kovinami v zlitine plemenitih kovin. Masni delež plemenite kovine v skupni masi določene zlitine imenujemo ČISTINA zlitine.


V svetu sta v veljavi dva načina označevanja čistin - v karatih (Anglija, Amerika, Kanada...) in v tisočinkah (Evropa, SLO...). Tako ima na primer pri nas najpogostejša 14 Karatna zlitina Zlata Au 585 v 1000g zlitine 585g čistega Zlata. Pri oznakah s Karati ima na primer čisto Zlato 24 Karatov = 100%, 18 Karatno Zlato = 75%, 14 Karatno Zlato = 58,3% čistega Zlata v zlitini itd.

 

V Sloveniji so stopnje čistin katerim morajo ustrezati izdelki določene z zakonom o izdelkih iz plemenitih kovin. Tabela standardnih stopenj čistine izdelkov iz plemenitih kovin.

Tako smejo V Sloveniji izdelki v promet samo, če ustrezajo predpisanim tehničnim zahtevam in so preizkušeni in označeni v skladu z zakonom o izdelkih iz plemenitih kovin. Da izdelek ustreza tehničnim zahtevam in je ustrezno preizkušen in označen, dokazuje dobavitelj izdelka s tremi oznakami, katere morajo biti odtisnjene na vsakem izdelku. Izjema so samo izdelki iz Zlata in Paladija, katerih masa je manjša od 1g in izdelki iz Srebra, katerih masa je manjša od 7g. Preizkus in označitev izdelkov izvaja in kontrolira Urad RS za meroslovje.



 

POMEN OZNAK SKLADNOSTI NA IZDELKIH IZ PLEMENITIH KOVIN

Vsak pregledan in preizkušen izdelek mora biti žigosan s TREMI ŽIGI:

 

PRVI ŽIG: znak dobavitelja (imenski žig)
Vsak dobavitelj je dolžan svoj izdelek preden ga da v promet označiti s svojim znakom.
Postopek in oblika znaka dobavitelja sta določena v pravilniku o znaku dobavitelja.
Vsak dobavitelj ima unikatno oznako, po kateri ga lahko kupci izdelkov prepoznajo. (na primer - izdelovalec ABM Design = žig AM)

 

DRUGI ŽIG: znak čistine 
Preden da izdelek v promet, je dobavitelj dolžan svoj izdelek označiti tudi z znakom čistine.
Izdelki iz plemenitih kovin morajo po čistini ustrezati z zakonom določenim standardnim stopnjam čistine. (na primer - 585)

 

TRETJI ŽIG: oznaka skladnosti
Če so čistine ter oznake na izdelkih ustrezni, se pristopi k označitvi izdelkov z oznako skladnosti (Ljubljana, Celje). Skladnost izdelkov s predpisanimi tehničnimi zahtevami potrdi Urad RS za meroslovje z oznako skladnosti. Oblike oznak skladnosti (t.i. državnih žigov) so določene v odredbi o oblikah oznak skladnosti in znakov za označevanje čistine na izdelkih iz plemenitih kovin. Oznake skladnosti na izdelkih iz plemenitih kovin (na primer ABM Design - samodeklarant = žig S)

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih